Ää Ayuujk Jëntiky Nääjxwi’nyët

Published

Ja akäts jënmä’äny te’n ttanëpëtäjkyëp ku jaa ää ayuujk mëteep jawaan kajaa tsoopätp jëts ja jatu’uk te’ep yak’apajxp. Pën ka’t tu’uk ää ayuujk naktsoopääjtyë’n, ka’t ja jä’äy yakjëntsë’ëk pën ja’ tkäjpxtëp, jaa yä’ät ka’eypy jënmä’äny tsyonta’aky ku ojts yä’ät et nääjxwi’nyët wya’kxy. Ku ja nääjxwi’nyët ojts wya’kxy jëts tëkatsy tu’uk tu’k ana’amë’n ojt tpiky, may ojts jä’äy nääjx kyatajä’ätyët. Majtsk mëke’pxy ja ana’amë’n ojts yaktenytä’äky, te’n ja Organización de las Naciones Unidas, tnëkajpxy. Tsyäänëm yë’ te’n jyaty ku jëntiky nääjxwi’nyët te’n wya’kxy; jënë’n men pat, ka’t ijty ja tsawä’än tee, tsyäm ejxë’m yaknënaxy. Ku ja et nääjxwi’nyët ojst te’n wya’kxy, taa te’n y’anänë’t ku apiky’et tu’uk tmëët ja jujky’äjtë’n, ku tu’mtsy ja’y tu’uk tu’uk yakkupiky ja jä’äy’äjtë’n jëts ja jënmä’äny, nayte’n ojts ttanëpëtääkët ku tu’uk ok majtsk ja’y ja ää ayuujk te’ep tsoopäät’änp mää tu’uk etë’n. Ku ka’pxy n’uk’ejxë’n, may ja ää ayuujk tu’uk tu’uk ja ana’më’n tmëët, te’n kyaxi’iky ku ka’t jyantsy ku tu’uk ja’y ja jënmä’äny jëts tu’uk ja’y ja jujky’äjtë’n.

Jawään kyamäjktuktujk mo’ony ja ää ayuujk tëkatsy’ety yää jëntiky nääjxwi’nyët yakkajpxy jëts ja’y majtsk mëke’pxy ja et mëët ana’mën tëë yaktenytä’äky, japety te’nyaknëjäw ku may tu’uk tu’uk ja anä’ämë’n ja ää ayuujk tëkatsyety tmëët, may käjp, may ayuujk tu’ukety ja et tmëët.  Japety ka’t jyantsy ku tu’uk ja’y ja jënmä’äny ja jujky’äjtë’n, jëts japery te’n ojts ja jëntsëntëjk ttanëpëtääkët ku may ja ää ayuujk yakjo’tskëxt, tëë te’n jyäjtn tu’uk mëke’xpy jëmëëjtëp, te’n ojts ja mëjk’äjtë’n tatunt jëts tu’uk majtsls ja’y ja ää ayuujk yakkäjpxt. We’n jatu’uk kyutëkeety, ja ää ayuujk ja’y yaktsojkp mëte’ep ja jëntsëntëjk kyäjpxtëp.  Japety jëte’n ku ja ää ayuujk may kyutëkeenyët, yakjo’tstëp te’n, yakapajxtëp te’n, te’n te’n jyaty jënë’n jëntiky nääjxwi’nyët. Ku may ja ää ayuujk yakkajpxy, te’n ja jëntsëntëjk tjäwët ku wä’kxy ja y’et tyany, ku may ää ayuujk yakkajpxy te’n pyëtsimy tam jëkeexy yak’anëjmë’t ku ka’t jyantsy ku tu’uk ja’y ja jënmä’äny jëts ja jujky’äjtë’n.

Ku atom ja ää ayuujk njaynääjxyë’n, kaxë’kp nayte’n ku jaa ää ayuujk te’ep ja jëntsëntëjk tsyojktëp jëts jaa ja ää ayuujk te’ep y’apajxtëp. Ja ää ayuujk te’ep tsyojktëp ja may ja tunpaajt tmëët’ätt, te’n ja neky mää tu’uk tu’uk ää ayuujk yakkax’ijxyë’n te’n tëkatsyety ja neky mëte’ep pëtëëjkyëtëp. Pënety tkäjpxtëp ja ää ayuujk mëte’ep yak’apajxp, ka’t tee ja tunpaajt tmëët’ätt, ka’t tee ja neky mëte’ep pëtëkëp, ja käjkpxë’n ja matyääjkë’n yaknëkwänp, määnëm tkupëktët ku yakjä’äty yakjo’otst jëts yakjaaynäxt, japety jëte’n ku ja ayuujk yakjaynaxy, ja mëjjä’äytëjk yak’amtoojënpejt ja ää ayuujk, pën juts kipy myatyakpy ja ää ayuujk mëte’ep mjaynaxanpy, kuwän ku xaktë’ët ja ayuujk mëët ja jä’äy te’en kämwenp tunp, pën jënmä’äny mjaynax’anpy, jam xaktë’ët mää ja jä’äy te’ep ka’pxy tsuj ja jënmä’äy myëët’ajtpy.  Meets pënety jam yä’ät ayuujk mjaaynäjxtëp, mnajä’ätëp yë’ ka’pxy.

Pën ka’t ja m’ä m’ayuujk yak’apexy, pojë’n ja yakjaynäxä’äny, pën ak’apajxp ka’t ooy yakjaynaxy, ja’ ja’y yakmëjpëtäkp ja ää ayuujk te’ep ja jëntsëntëjk tyanëpëtääjkë’p. ¿Këtee kajaanaxy jëkeexy nakyujyë’m ku may jëts tëkatsy’ety ja ää ayuujk njaynäjxyë’m? Ka’t ja’yëp te’ep yaktsoopäätëp, ja’ nayte’n te’ep yak’apajxp, ja’ nayte’n te’ep ijty tyimyak’ookäntëp.  ¿Xë’n ja tunk tyu’uyo’oy ku yakjaynaxy ja ää ayuujk mëte’ep tëkatsy ja nye’kx kyojpk tmëët’äjtëp, ja te’en tu’ukteny timytëkäjtstëp? ¿Këtee kajaanaxy tsyuj ku may ja ää ayuujk tëkatsyety jënë’n jëntiky nääjxwi’nyët? ¿Ja tsuj’äjtë’n mëte’ep ja jëntsëntëjk te’ep ja nääjx  ja et ojts t’akwä’kxt jyaajo’otsäntëp? Wa’n te’n tsyäm n’atso’oyë’n ku yä’ät ää ayuujk njaaynääjxyë’n. ■

Yásnaya Elena A. Gil, ää ayuujk nyëjxpëjkëp, jaapy jo’tsp jëts ää ayuujk yaknajxpy. Jajp COLMIX tyunk taktu’uyo’oyy, may ja jä’äy jajp te’ep nyë’ëjxpëjkëp ja ayuujk jä’äy y’ää y’ayuujk, jyënmä’äny jëts tsyënä’äyë’n tyënä’äyë’n. Tëë nayjëte’n ja ää ayuujk tnëkajpxy tnëmatya’aky xë’n yaktu’nt jëts ka’t kyutëke’ety. Tëë neky tjä’äy, jaa tu’uk te’ep xyëë’ajtpy Un nosotrxs sin estado jëts jatu’uk te’ep xyëë’ajtpy Ää. Manifiestos sobre la diversidad lingüística.